Toskana (4. del - Montalcino in zaključek)

Pozdravljen ljubitelj vina!

To je nadaljevanje opisa izleta po Toskani. Do 1. dela opisa prideš tako, da klikneš tukaj.

Montalcino je še eno izmed slikovitih mestec v Toskani. Na najvišji točki mesteca se nahaja srednjeveški grad in z njegovega obzidja se odpira čudovit pogled na okoliško pokrajino. Mestece je prav gotovo poznano vsem poznavalcem vina, saj je to središče vinskega D.O.C.G. območja, iz katerega prihaja najbolj kvalitetno vino Toskane in tudi eno izmed najbolj kvalitetnih vin Italije (poleg Barola).

Pogled na Montalcino iz grajskega obzidja

Vino, o katerem govorim, je seveda Brunello di Montalcino. Grozdje za le-tega mora biti izključno iz sorte sangiovesse, natančneje iz njenega superiornega mutanta sangiovesse grosso. Po zakonu je od vseh vin v Italiji za Brunello predpisano najdaljše zorenje v kleti. Vino lahko zori tako v barik kot tudi v velikih hrastovih sodčkih, vendar ne sme zapustiti vinske kleti pred koncem četrtega leta od trgatve. Za "riserve", ki se pridelujejo le ob najboljših letnikih, se čas zorenja podaljša še za eno leto.

Poleg D.O.C.G. območja za Brunello pa je okoli mesteca veljavno še eno D.O.C. območje, in sicer Rosso di Montalcino. Res je, da ta vina niso tako kompleksna kot Brunello, ampak nekatera so prav odlična. Poleg tega pa se lahko pohvalijo z izredno dobrim razmerjem med kvaliteto in ceno. Verjemite mi, da v Sloveniji tako dobrih rdečih vin za tako ceno ni.

Opatija Sant'Antimo

Na tem območju smo obiskali tri vinske kleti. Vse se nahajajo južno od Montalcina, v bližini vasice Castelnuovo dell'Abate in znamenite opatije Sant'Antimo. Prvi postanek je bil v večji in modernejši kleti Tenuta Fanti, kjer so nas očarali tako z Brunelloti različnih letnikov kot tudi z izjemnim Rossom di Montalcino. Nato smo obiskali manjšo, mlado klet, ki zelo hitro pridobiva na mednarodnem ugledu, Uccelliero, kjer smo poizkusili izredne Brunellote in še vrsto drugih odličnih rdečih vin. Na koncu smo obiskali še bolj turistično Fattorio dei Barbi, kjer pa degustacija potekaja v baru in je zato nekoliko manj osebna. Vseeno pa je bil Brunello tudi tu na visoki ravni.

Poseben sod v vinski kleti Uccelliera, ki je narejen iz posebnega hrasta (1638-2008 je letnica saditve in poseka drevesa).
Kljub temu da v tem sodu zori izključno sangiovesse, zaradi D.O.C.G. pravil ne more postati Brunello.

S to objavo zaključujem opis izleta po Toskani. Seveda je ta pokrajina ogromna in obstaja še veliko drugih podregij, ki so prav tako zanimive in kjer tudi pridelujejo odlična vina. Le-te ostajajo cilj za naslednje obiske te pokrajine, ki sem jo tako vzljubil. Navdušila so me tako vina kot kulinarika pa tudi pokrajina ter srednjeveška mesteca. Zato lahko brez zadržkov potrdim, da je mednarodni sloves, ki se drži Toskane, v vseh pogledih popolnoma upravičen. 

Do naslednjič ...