Portugalska (2. del) - Osrednja Portugalska

Pozdravljen ljubitelj vina!

"Uvodno objavo o najinem potovanju po Portugalski lahko najdeš tukaj."

Kot sem že v uvodu napisal, je moč na Portugalskem videti in doživeti veliko. Poleg tega država ni tako ogromna, kot sta na primer Italija ali Španija. Vseeno pa severneje od Aveira nisva šla. V dveh objavah bom skušal na kratko opisati najino pot in znamenitosti, ki se jih po mojem mnenju res splača pogledati. Mogoče bo kakšnega bralca obisk te dežele tako zamikal, kot je vsa ta leta mikal mene.

Da pa ne bi bili prikrajšani ljubitelji vin, bom na koncu obeh objav opisal še stil oziroma sorto vina značilno za Portugalsko. Dodal bom tudi namig, katerega se splača izbrati.

Na Portugalsko sva prišli z letalom; Dunaj -> Faro. Po pristanku sva z najetim avtom svojo pot nadaljevala proti severu, v mestece Tomar.

Samostana v Tomarju in Batalhi

Glavni vhod v samostan Kristusovega reda

Tomar je čudovito srednjeveško mestece, katerega straži z mogočnim obzidjem ograjen samostan Kristusovega reda. Njegova zgodovina je tesno povezana z redom Templarjev. Slednji je poseben, saj so bili njegovi pripadniki menihi in vojaki (vitezi) obenem. Svoje borilne sposobnosti so med drugim uporabili tudi zato, da so pomagali Portugalsko obraniti pred napadi Mavrov. Red se je po tem, ko ga je papež razpustil in prepovedal, na povabilo portugalskega kralja zaradi zaslug pri bojevanju proti Mavrom ustalil prav v Tomarju. Kraljev pogoj je bil le, da se tudi uradno preimenuje - tako je nastal Jezusov red (ang. Order of Christ).

Samostan v Batahli

Samostan v Batahli ima nekoliko drugačno zgodovino. Postavljen je bil po odločilni zmagi Portugalcev proti Kastiljski vojski. Oba samostana in še tisti v Alcobaci so odlični primeri pozne gotske arhitekture na Portugalskem. Ta stil je tako poseben, da si je prislužil prav poseben naziv - Manueline. Zanj je značilna velika pozornost tudi do najmanjših detajlov.  

Aveiro

Glavna turistična atrakcija je tudi v Aveiru vožnja s ladjicami

Portugalske Benetke, kot Aveiro opisujejo v mnogih vodičih, so se izkazale za veliko razočaranje. Tradicionalna in moderna arhitektura se v centru mesta prav tepeta med seboj. Edini razlog, zaradi katerega vam obisk mesta priporočam, je morska hrana. Aveiro je namreč raj za ljubitelje morske hrane. Restavracije ponujajo vse, kar si lahko človek zaželi in še več: jegulje, razne rake in rakce, več vrst školjk in nešteto vrst rib (manjših in večjih ter belih in modrih).

Obidos

Čudovito srednjeveško mestece, ki je v celoti obkroženo z visokim obzidjem, po katerem se lahko obiskovalci zastonj in mirne duše sprehajajo. Znotraj tega kraljujejo bele hišice, ki so polne raznoraznih trgovinic in gostiln. Na koncu mesteca je tudi grad, ki so ga preuredili v hotel (na Portugalskem gradovom, ki so preurejeni v hotele pravijo "posada"). A žal so za nas navadne smrtnike cene nočitev praktično nedosegljive.

Srednjeveško mestece Obidos ob mraku

Naravni rezervat Berlengas

Rezervat sestavljajo otoki dobrih 10 kilometrov zahodno od mesta Peniche, od koder vsak dan na glavni otok peljejo turistične ladjice. V primeru obiska vam toplo priporočam, da ladjico rezervirate vnaprej. Število obiskovalcev na dan je omejeno in zanimanje je zelo veliko.

Najbolj znana in največkrat fotografirana stvar na glavnem otoku je zagotovo trdnjava São João Baptista. Portugalska vojska jo je zgradila, da bi obalo države zavarovala pred napadi piratov. Do trdnjave je moč priti le po ozki poti sestavljeni iz kamnitih mostov. Na otoku je več možnosti prenočitev, toda najboljša po mojem mnenju je ravno v trdnjavi, v kateri se danes nahaja hostel.

Trdnjava São João Baptista v naravnem rezervatu Berlengas

Ker je otok sredi Atlantskega oceana, se temperatura morja le redko dvigne nad 18 stopinj Celzija. Vseeno pa človek ob tako edinstvenem ambientu in vročini pozabi na nizko temperaturo morja.    

Alvarinho (špa. albariño)

Alvarinho je sorta grozdja, ki najboljše uspeva na severu Portugalske (pokrajina Monção znotraj večje vinske pokrajine Vinho Verde) in v severozahodu Španije (pokrajina Rias Baixas). Sem naj bi jo prinesli francoski menihi v 12. stoletju. Njegovo ime "alba-riño" dobesedno pomeni "belo (vino) iz Porenja".

Vino iz alvarinha je po svojih lastnostih popolnoma atipično za sredozemske države in je bolj podobno vinom, ki so značilna za hladnejša podnebja. Toda potrebno je vedeti, da je na severu Portugalske in severozahodu Španije oceansko podnebje. To pomeni, da je tukaj veliko padavin in da so poletja manj vroča. Tako najdemo podobnosti predvsem z renskim rizlingom in v Sloveniji manj poznanim viognier-jem. Običajno prevladujejo arome koščičastega sadja (breskev, marelic), medtem ko so mineralne note bolj subtilne kot pri renskem rizlingu. Značilna je tudi višja in zrela kislina, ki angažira celotno ustno votlino (ang. "mouth-coating"). Zaradi svojih lastnosti je alvarinho odličen spremljevalec morske hrane.

Tekom najinega potovanja sva poizkusila nekaj vin te sorte. Zagotovo ne vseh, a ko je beseda v vinskih barih in vinotekah tekla o kvaliteti (in o razmerju med kvaliteto in ceno), smo vedno znova prišli do istega vina (spodaj na sliki). Če ga boste imeli možnost poizkusiti, vam ga toplo priporočam.

Alvarinho iz vinske kleti Palacio da Brejoeira

Do naslednjič ...